Prevladujoče mnenje danes je, da vadbo joge predstavljajo telesne drže in dihalne vaje,

kar je žal velika zmota.

 

Asane in pranajama so le pripravljalne tehnike, ki v nadaljevanju vodijo k praksi osredotočanja in meditiranja, s pomočjo katerih pa lahko dosežemo poglobljeno in izpolnjujoče življenje. Torej joga ni samo naziv za telesno vadbo, temveč je celostni proces transformacije in spoznavanja samega sebe, zavedanje naše najgloblje narave, Sebstva. Je dovršena znanost o življenju in poglobljen sistem osebnostnega razvoja.

​

​

Beseda joga izvira iz  sanskrtskega korena »yuj« (izg.: judž), kar pomeni združiti, povezati.

 

Pomeni združitev »malega jaza« z »velikim Jazom«, individualne z univerzalno zavestjo, zlitje individualnega z Božanskim, kozmičnim duhom, vstop človeškega mikrokozmosa v zavest makrokozmosa, v katerem posameznik ni več omejen z lastnim egom, umom in telesom, temveč se zlije v eno z najvišjo vesoljno, kozmično zavestjo.

 

Praksa joge torej ne predstavlja samo telovadbe, temveč je proces ustvarjanja uravnoteženega načina življenja, kar pa zahteva tako  fizično kot psihično urjenje. Zaobjema torej zavzeto delo na doseganju uravnoteženja uma in telesa, česar cilj je preseči lasten razum in ego, ter njegovo pogojenost v materialnem svetu. S poglobljenim notranjim delom, obvladovanjem misli in uma, presežemo iluzijo materialnega sveta, se ponovno povežemo z lastno prvobitno naravo in pridemo do spoznanja višje Resnice.

​

​

Toda le redkim strogo discipliniranim posameznikom v današnjem, modernem svetu

uspe doseči ta končni cilj.

 

Vzrok so lahko mnogi dejavniki, ki nas vežejo na materialni svet in oddaljujejo od duhovnega: vsakodnevni stres, nenehni pritiski in pričakovanja v družini, službi, šoli, nešteto obremenitev in skrbi, bolestna navezanost na materialne dobrine in nenasitno zadovoljevanje čutnih potreb, ter še mnogo drugih, ki nas oddaljujejo od poslušanja in poznavanja samega sebe, ter poglabljajo že zdavnaj izgubljen stik z naravo. Poplava samooklicanih gurujev, zlaganih promotorjev rešitev-čez-noč, razočaranje nad praznimi obljubami in vlaganje kupe denarja v zavajajoče programe instant motivatorjev, še dodatno povečujejo naš dvom in zaupanje, da bi nam lahko še sploh kaj pomagalo, tudi joga.    

 

Zato se nam njen glavni cilj mogoče zdi bolj znanstvena fantastika in oddaljen še nadaljnjih sto ponovnih rojstev. Toda srčno predanim in iskrenim iskalcem ta ni nedosegljiv. Zato pa je treba najprej nekje začeti. Najbolje, da na začetku in napredovati po majhnih, nerodnih korakih, ter potrpežljivo opazovati kam nas nese življenje. Se z zaupanjem v višji načrt prepustiti toku, da nas vodi po poti, ki je v tem trenutku najboljša za nas, in pogumno rasti naprej.  

 

​

Do najvišjega cilja združenosti ali povezanosti je mogoče priti z različnimi pristopi, postopki in metodami.

 

Zato pravimo, da so se v duhovni filozofiji joge razvile različne smeri, ki pa vse služijo kot orodje za dosego istega cilja – samouresničitve. Čeprav na zunaj delujejo različne, jih ni mogoče med seboj popolnoma ločiti, saj se njihove tehnike, različice in kombinacije stalno prepletajo (mantra-joga, laja-joga, tantra-joga, kundalini-joga, agni-joga, …)

 

Karma joga je joga nesebičnega služenja, ki uči, da nas takšno delovanje povzdigne z nivoja malega ega k složnosti z ostalimi živimi bitji. Karma jogi se predano ukvarja s telesnimi, besednimi in umskimi dejanji, prizadeva si utišati ego in njegove navezanosti na ljudi, stvari, rezultate delovanja, želi služiti skupnemu dobremu za človeštvo in naravo, ne da bi za to pričakoval kakršnokoli povračilo. Preko služenja drugim pravzaprav služi Bogu. Vsako dobro delo ali nesebična misel, ki jo pošljemo v svet, ne da bi se spraševali, kdo bo žel sadove našega dela, nas očisti in osvobaja stare karme in ustvarjanja nove, ter nas tako postopoma vodi do odrešitve od univerzalnega zakona vzroka in posledice, v vrtečem se kolesju materialnega bivanja.

​

Bhakti joga je joga predanosti Bogu, Višji zavesti, duhovnim učiteljem in ljubezni do vsega stvarstva. Iskalci hodijo po poti odprtega srca in vdane ljubezni ter skozi čaščenje, petje in rituale pridejo do doživetja najvišjega Božanskega. Bhakti joga je sestavljena iz poslušanja in recitiranja duhovnih tem ter svetih imen Gospoda, je spoštovanje in skrb za vsa živa bitja in naravo. Bhakta sprejme vse, kar se mu zgodi, kot božji dar, nima želj in pričakovanj in se prepusti božji volji ter sprejema vse okoliščine, ki mu jih nameni usoda.

 

Jnana (Gjana, džnana) joga je joga intelektualnega raziskovanja, ki gre onstran običajnih umskih meja. Je filozofska pot znanja in modrosti pod vodstvom duhovnega učitelja, na kateri skrivnosti življenja odkrivamo skozi študij, razmišljanje, prakso, z uvidom prave narave resnice in na koncu spoznanjem naše resnične Biti in enosti z Bogom. Prakticiranje poteka s pomočjo razmišljanja in razpravljanja o resničnem znanju, s poslušanjem naukov, preučevanjem starih filozofskih spisov in življenjem po njihovih načelih.  

 

Raja (radža) joga je joga mentalne discipline, notranje koncentracije. Je poglobljeno samo-preučevanje lastnih zavestnih in nezavednih umskih stanj, ki s pomočjo različnih tehnik vodi k popolnemu prenehanju in zaustavitvi mentalnih valov. Je  pot samodiscipline in vadbe obvladovanja telesa in mišljenja. Je celostna pot, ki vključuje vse tri prej naštete smeri, ter je še dodatno sistematično razdeljena na osem korakov. Prakticiranje teh sistematičnih navodil nas postopno vodi do doseganja notranjega miru, obvladovanja uma in telesa ter spoznanja Sebe:

• jama – moralne omejitve in etične zapovedi, ki določajo pošten odnos posameznika do zunanjega sveta z dejanji, govorom in mislimi: nenasilje, resnicoljubje, prepoved kraje, vzdržnost oz. obvladovanje čutov, skromnost/nepohlepnost

• nijama – notranje samoobvladovanje, ki se nanaša na disciplino posameznika v dejanjih, mislih in odnosu do samega sebe: čistost, zadovoljstvo, odločenost/vztrajnost, miselno samo-proučevanje, predanost duhovni poti in božanskemu

• asana – različni telesni položaji, ki nam pomagajo obvladovati telo in dih

• pranajama – dihalne tehnike za nadzorovano usmerjanje pretoka življenjske energije

• pratjahara – utišanje, nadziranje čutov in usmeritev od zunanjih motečih dejavnikov, navznoter  

• dharana – koncentracija ali osredotočenost uma na en sam predmet in zbrano ostati pri njem

• dhjana – meditacija, popolna umiritev uma, lastni ego izgine in spoznanje najvišje božanske Biti

• samadhi –zamaknjenost, združitev, popolno zlitje osebne zavesti z neskončno božansko zavestjo  

​

​

V sklop radža joge se uvršča tudi hatha joga, ki ima svoje temelje že v tisoče let starih spisih.

 

V starodavnem sanskrtu beseda hatha pomeni »nameren, zavesten, močan, silen, učinkovit«. Predstavlja torej trdnost volje v redni in dosledni vadbi, ki temelji na posameznikovi resni predanosti in  močni energiji za izboljšanje samoobvladovanja.

 

V hindujskem jeziku je prevod besede hatha sestavljena iz dveh zlogov:  »ha«, ki pomeni sonce – moški princip 

                                                                                                                               »tha«, ki pomeni luno – ženski princip.

 

Simbolično to nakazuje, da tehnike hatha joge vplivajo na izenačenje in uravnoteženje teh dveh nasprotnih polov, ki ju v sebi nosi vsak posameznik. Beseda hatha zato daje občutek o stremljenju po uravnoteženju različnih človeških lastnosti, ki se med seboj dopolnjujejo.

 

Cilj hatha joge je čiščenje telesa in obvladovanje duha, kar dosežemo s pomočjo:

• krij ali očiščevalnih tehnik telesa,

• asan oz. telesnih položajev,

• pranajam oz. tehnik nadzorovanja dihanja,

• band ali zapor za kontrolirano usmerjanje življenjske energije,

• muder ali položajev rok,

• poslušanja, izgovarjanja ali petja manter,

• sproščanja,

• meditacije,

• pravilne prehrane in

• pozitivnega mišljenja.