Joga že tisočletja uči, da sta telesni in duhovni nivo človeka neločljivo povezana. 

Prav tako je zgodovinsko in znanstveno dokazano, da določene zvočne vibracije pozitivno vplivajo na človekovo splošno dobro počutje. 

 

 

V Bindu studiu sta v učinkovito celoto povezani dve čudoviti dejavnosti, 

vadba hatha joge in zvočna meditacija,

ki s svojim vzajemnim delovanjem na telesnem in duhovnem nivoju 

pozitivno vplivata na človekov splošni življenjski slog.

Današnji čas je poln izzivov in preizkušenj. Življenje teče v hitrem tempu, hrupnem in nemirnem okolju, prepogosto v neprijaznih odnosih, neskončnih obveznostih, pomanjkanju časa zase in druge, osamljenosti, v razočaranju zaradi preteklosti, stalnih skrbeh glede prihodnosti, ter v neštetih vsakodnevnih stresnih situacijah. Le redkokdaj smo zmožni zbrati moči, da se ustavimo, zberemo in odločimo izstopiti iz tega vrtinca, ter vrniti življenju smisel in veselje. Pogosto niti ne vemo, kako bi si pomagali in kje poiskali pomoč.  

994616_10151998312365432_977455177_n_edited.jpg

Splošno znano je, da stres učinkovito premagujemo z ukvarjanjem z različnimi telesnimi, športnimi aktivnostmi, sproščanjem, počivanjem, bivanjem in uživanjem v trenutku ter pozitivnim mišljenjem, umirjenim dihanjem, meditacijo, druženjem, petjem, plesanjem, branjem in podobnimi dejavnostmi. Prav vse te pa na nek način lahko najdemo tudi znotraj same jogijske prakse.

V dva tisoč let starih Joga sutrah, zbirki 195 sanskrtskih izrekov o teoriji in praksi joge, je indijski modrec Patanjali zbral in sistematiziral znanje o jogi iz veliko starejših uveljavljenih tradicij, ter nam predstavil osnovno definicijo joge, ki pravi: »Joga je umiritev miselnih procesov

Hindu Literature

To stanje umiritve lahko dosežemo z metodičnim prakticiranjem po osmih korakih, ki hkrati vodi tudi v postopno preobrazbo duha:

  • življenje po moralnih in etičnih pravilih (jama in nijama),

  • urjenje fizičnega telesa (asana),

  • obvladovanje diha in življenjske energije (pranajama),

  • odmik čutil od materialnih objektov in okolice (pratjahara),

  • koncentracija na en objekt (dharana) in

  • meditacije (dhjana).

Vsi ti koraki so predpogoj, ki nas počasi privedejo do končnega cilja joge in naše duhovne poti na Zemlji, v zadnji, osmi korak (samadhi), najvišje stanje zavesti, izkustva Božanskosti, kozmične zavesti.

Prakticiranje joge torej predstavlja konkretni poseg tako na telesnem kot na duhovnem nivoju, kar si želim tudi sama doseči s svojim delom.

 

V Bindu studiu si prizadevam, da bi bili vadeči deležni uravnoteženega prakticiranja obeh aspektov, saj opažam, da je splošno poznavanje joge pri nas omejeno predvsem na »telovadni« del in da nekateri klasičnih tehnik sproščanja, osredotočanja ali meditacije zaradi različnih razlogov sploh ne želijo izvajati.

20191009_221135_edited.jpg

Z uvedbo sproščanja ob zvoku himalajskih posod v sklopu vadbe joge ali kot posamezne storitve, sem kmalu spoznala, da so se odpor in napačne predstave o smiselnosti ukvarjanja z meditiranjem pri vadečih hitro razblinili.

 

Zvočna meditacija je namreč zelo preprost in naraven postopek, brez kakršnih koli navodil in se izvaja v sedečem ali ležečem položaju. Prav tako ne zahteva nikakršnega naprezanja po početju česarkoli in ne namiguje s sugestijami, kaj bi se »moralo« doseči, doživeti ali spoznati. Vadeči se ob poslušanju preprosto prepusti čudovitim, prelivajočim se zvokom, ki pritegnejo njegovo pozornost in ga brez vsakega prizadevanja privedejo v stanje globoke sproščenosti. Valovanje mavrice neopisljivih zvokov nekatere privede do občutka, ki ga opisujejo kot izkušnjo neskončnosti vesolja.

20220111_115752_edited.jpg

Verjamem da je koncentracija uma na zvoke himalajskih posod neke vrste predpriprava na kasnejše poglobljene tehnike, ki privedejo do stanja meditacije. S poslušanjem zvokov um namreč odvrnemo od razpršenosti v zunanjem okolju, ter ga počasi navajamo v naš notranji svet. Zvočna meditacija je tako čudovito duhovno orodje, ki pri vadbi joge pomembno dopolnjuje telesno aktivnost in ustreza kriterijem duhovnega aspekta prakticiranja joge:

    Ob poslušanju zvokov je pozornost sprva resda usmerjena na zunanje dražljaje iz okolja, od koder pa jo z namernim zavedanjem začnemo preusmerjati v notranjost našega bivanja. Zvočno vibracijo lahko z zavestnim samoopazovanjem občutimo kot rahle tresljaje, ki se širijo globoko po našem telesu, sledimo toku energije, ki  se pretaka od možganov, skozi usta, zobe, pljuča, trebuha, vseh okončin, do stopal. S to tehniko osredotočanja obračamo čutila in um navznoter, v svoj notranji svet in dosežemo obliko mentalnega stanja, ki mu pravimo notranji mir, ko čutila ne reagirajo več na zunanje moteče dejavnike (pratjahara). 

     Zvočno sproščanje ob himalajskih posodah je hkrati izredno preprost način doseganja koncentracije ali pozornosti na enem samem objektu, s pomočjo katerega se lahko umirimo in utišamo vrtinčenje uma, ne da bi misli uhajale nadzoru (dharana).

 

      Je hkrati orodje, s pomočjo katerega vadeči sčasoma preide v naprednejšo dharano, dlje časa trajajočo in globljo koncentracijo, ki privede v posebno razširjeno stanje zavesti onkraj uma, v stanje izkustva popolne notranje tišine, meditacije (dhjana).

Življenje po korakih joge vsekakor ni lahek izziv v današnjem ponorelem svetu, ki nas zlahka potegne v občutke slabosti, šibkosti, zmede in obupa. Tako zame, kot za vadeče, življenje po načelih joge zahteva veliko prilagajanja, odrekanja, sprejemanja, resnosti, rednosti, urjenja in konstantnega izobraževanja, filozofske poglobitve, iskrenosti, predanosti in predvsem ogromno vztrajnosti v trudu opustitve in predelave starega jaza. Zavedamo se, da se napredek na bolje ne zgodi čez noč in sam od sebe. Kot je nekoč dejal duhovni voditelj Mahatma Gandhi: »Če želiš spremeniti svet, začni pri sebi«, verjamemo, da moramo še veliko postoriti....

 

Toda, skupaj nam je lažje …

52360321_10156418432575432_4592399038287970304_n_edited.jpg